Kaj je samopoškodbeno vedenje?
Je namerno poškodovanje lastnega telesa, kot je naprimer rezanje, zbadanje, praskanje, povzročanje opeklin s cigaretami, puljenje las, samozastrupitve itd. Tisti, ki se samopoškodujejo, povedo, da ne želijo umreti, temveč je to način, s katerim se pomirijo, kadar se ne znajo pomiriti na bolj ustrezen način.
A s samopoškodovanjem mladostniki dosežejo le kratkotrajno pomiritev. Gre za simptom, ki je povezan z raznimi motnjami.
Samopoškodbe so lahko kjerkoli na telesu, najpogosteje pa so na rokah, trebuhu in stegnih. Običajno so to površinske rane, lahko pa tudi hujše poškodbe, ki povzročijo iznakaženje telesa.
Vzroki za samopoškodbeno vedenje:
- Samopoškodba je način za izražanje čustev, ki jih mladostniki ne znajo izraziti z besedami.
- Fizična rana navzven pokaže njihovo čustveno bolečino.
- Fizična bolečina preusmeri pozornost iz njihove čustvene bolečine na telesno.
- Fizična bolečina nadomesti čustveno praznino.
- Samopoškodba daje mladostnikom občutek kontrole nad lastnim telesom, kadar je nimajo nad ničemer drugim.
Kako pride do samopoškodbenega vedenja?
Sprožilni dogodek, ki je lahko povsem nepomemben, v mladostniku sproži čustva, kot so npr. jeza, strah, sram. Ta čustva ga preplavijo in v njem povzročijo hudo napetost, ki je ne zmore več obvladati. Bolečina, ki se pojavi ob samopoškodbi, preglasi to napetost. Ob tem mladostnik občuti olajšanje, ki pa je zelo kratkotrajno. Kmalu mu sledi občutek sramu, krivde, samoobtoževanje. Lahko pa občuti hudo notranjo praznino, ki je bila tako neznosna, da je moral to praznino z nečim zapolniti. Samopoškodbeno vedenje lahko postane vzorec reševanja težav. Sčasoma je za pomiritev potrebna vse hujša samopoškodba.
Kako lahko pomagamo?
- Znake poškodb moramo čimprej prepoznati!
- Potrebna je pomoč strokovnega tima!
- Mladostnik mora spoznati, da je to, kar se z njim dogaja, problem.
- Podpora v družini, šoli in pri prijateljih je pomembna.
Pravočasno prepoznavanje in ustrezen terapevtski pristop zmanjšujeta potrebo po samopoškodovanju. Ob prepoznanih znakih samopoškodbenega vedenja, zato takoj ukrepajte in obiščite osebnega zdravnika!