V otroštvu je depresivnost zelo redka, v obdobju mladostništva pa se število depresivnih motenj poveča. Za to obdobje so značilne začasne spremembe razpoloženja in čustvovanja, ki predstavljajo del normalnega razvoja, ne pa depresivnih motenj. Depresija ni zgolj običajna žalost, ki jo v povezavi z neprijetnimi življenjskimi izkušnjami doživljamo vsi. Kadar potrtost in spremembe v vedenju trajajo daljši čas in opazno ovirajo otroka/mladostnika pri vsakodnevnem delovanju doma, v šoli in v skupini vrstnikov, je potrebno poiskati strokovni nasvet.
Razlogi za nastanek depresivnih motenj
Za nastanek depresivnih motenj je značilno medsebojno vplivanje bioloških, psihičnih in dednih značilnosti posameznika ter dejavnikov okolja. Začetek depresije pogosto sproži večji stresni dogodek, kot je npr. bolezen ali smrt bližnjega, ločitev staršev ali druga izguba.
Znaki depresivnih motenj
Pri ugotavljanju depresivnih motenj pri otrocih in mladostnikih smo pozorni na prisotnost in jakost naslednjih sprememb v vedenju:
- izguba interesa in zadovoljstva pri vsakodnevnih aktivnostih, tudi pri tistih, ki so včasih mladostniku predstavljala vir zadovoljstva;
- težave v navezovanju kontaktov z vrstniki in umik iz vrstniških aktivnosti;
- upad šolske učinkovitosti (splošno pomanjkanje interesa za šolo, težave s koncentracijo, negativna prepričanja o šoli);
- motnje spanja (težko zaspijo, ponoči se zbujajo, težko zaspijo nazaj, zbudijo se zgodaj zjutraj);
- motnje apetita (pomanjkanje apetita in izguba telesne teže oziroma povečanje apetita in povečanje telesne teže);
- izrazita utrujenost, ki tudi po spanju ne mine in ni toliko vezana na določeno področje ali na določeno dejavnost;
- bolečine v trebuhu in glavoboli;
- vzdražljivost;
- občutja krivde;
- nizka samopodoba;
- čustva žalosti;
- razmišljanje o smrti;
- razmišljanje o samomoru;
- izrazito jokanje.
Kam po pomoč?
Spremembe v vedenju večinoma najprej opazijo starši, ki naj strokovni nasvet poiščejo pri osebnemu zdravniku. V primeru, ko izključi telesno bolezen, bo svetoval pregled pri pedopsihiatru (psihiater, ki je specializiran za zdravljenje otrok) ali pri psihologu.