Na poti do preprečevanja raka želodca v Evropski uniji
Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravstveni dom Ljubljana sta pred pričetkom pilotnega Presejanja na okužbo s Helicobacter pylori in zdravljenja okužbe kot načina primarne prevencije raka želodca organizirala novinarsko konferenco, na kateri sta predstavila projekt TOGAS in raziskavo iskanja ter zdravljenja okužbe s H. pylori med pacienti ljubljanskega zdravstvenega doma.
Rak želodca je velik svetovni javnozdravstveni izziv. Predstavlja peto najpogosteje diagnosticirano vrsto raka in četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka na svetu. Leta 2020 je bilo po vsem svetu odkritih več kot milijon novih primerov raka želodca in zabeleženih 800 tisoč smrti. Rak želodca ima slabo prognozo, saj ga običajno odkrijemo pozno. V Evropi se stopnja petletnega preživetja giblje med 19 in 30 odstotki. V Sloveniji letno odkrijemo 450 novih primerov bolezni, 350 oseb letno umre zaradi tega raka. Preprečevanje razvoja bolezni je tako najboljša metoda za zmanjševanje umrljivosti zaradi raka želodca.
Kljub temu, da se pojavnost raka na želodcu po vsem svetu, tudi v Evropi, zmanjšuje, je breme te bolezni še vedno veliko in v bližnji prihodnosti ne bo izginilo, če se ne bodo izvajali učinkoviti preventivni ukrepi. Glede na to, da se prebivalstvo tako v svetu kot v Evropi stara, je pričakovati, da bo absolutno število novih primerov še naraščalo. V Evropi pa ni na voljo učinkovitega načina presejanja na okužbo s H. pylori in tudi ne endoskopskih programov sekundarne prevencije oziroma ugotavljanja raka želodca v zgodnjem stadiju.
Pravočasno odkritje okužbe s H. pylori in zdravljenje okužbe bi zmanjšala pojavnost raka želodca do 63 %. Iskanje predstopenj raka in zgodnjega raka želodca bi bilo možno le z gastroskopskimi kontrolami po starosti 40 let, kar pa se v Evropi ne izvaja.
Okužba z bakterijo Helicobacter pylori (H. pylori) je najpogostejša okužba pri ljudeh, saj ocenjujemo, da je okužena polovica vseh prebivalcev. V Sloveniji je okužena četrtina prebivalcev. V starosti do 30 let je okuženih približno 20 odstotkov prebivalcev, v starosti 50–74 let pa 68 odstotkov prebivalcev. Posameznik se običajno okuži do 10. leta starosti in potem okužbo nosi s seboj vse življenje. Možnost nastanka okužbe je odvisna od higienskih razmer (oskrba s pitno vodo, urejena kanalizacija, število otrok v sobi, osebna higiena …). Način prenosa je fekalno-oralen ali od staršev (predvsem mame) na otroke. Če okužbo odkrijemo in ozdravimo v odrasli dobi, se ta pozneje ne ponovi (oziroma je verjetnost ponovitve nižja od 1 odstotka).
Približno 80 odstotkov vseh okuženih je brez simptomov. Pri preostalih so klinični znaki lahko razjede želodca ali dvanajstnika, bolečina v zgornjem delu trebuha po jedi (bolečina v žlički), tiščanje v zgornjem delu trebuha (tiščanje v žlički) ali zgodnja sitost. Zdravljenje občutno zmanjša tveganje za razvoj raka želodca, saj v skoraj 90 odstotkih prepreči njegov nastanek. Z zdravljenjem okužbe zmanjšamo tudi možnost za nastanek ulkusa (razjede) na želodcu in dvanajstniku, gastritisa (vnetje želodčne sluznice), dispepsije (občutek polnosti, napihnjenost, pekoča bolečina, spahovanje, slabost), anemije zaradi pomanjkanja železa, limfoma MALT, pomanjkanja vitamina B12, avtoimunske bolezni idiopatska trombocitopenična purpura. Če imate katerega od znakov okužbe, se obrnite na svojega osebnega zdravnika.
Ključna težava je torej v pomanjkanju vzpostavljenih programov za zgodnje odkrivanje in preprečevanje bolezni v evropskih državah. Tako raka želodca običajno odkrijejo šele v napredovali fazi, ko bolniki opravijo preiskave, da bi raziskali s tem povezane simptome. Posledica tega je slaba prognoza in nizka stopnja preživetja.
»Program presejanja na okužbo s Helicobacter pylori in zdravljenja okužbe je znanstveno dokazano učinkovit in cenovno najugodnejši pristop k preprečevanju raka želodca, kar priznavata tudi SAPEA in Evropska komisija,« poudarja prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja projekta v Sloveniji.
Projekt TOGAS – Na poti do presejanja raka želodca v Evropski Uniji je sofinanciran s sredstvi EU preko programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency). V okviru projekta bo v šestih državah članicah EU izvedena pilotna raziskava testiranja in zdravljenja okužbe v populaciji 30–34 let. Skupaj z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka (IARC) in drugimi strokovnjaki bodo na podlagi zaključkov pripravili priporočila za program primarne preventive raka želodca.
Splošni cilj evropskega projekta TOGAS je torej zagotoviti manjkajoče znanje, z izvedbo treh pilotnih študij, od katerih je vsaka namenjena obravnavanju posebnih vidikov presejanja na raka želodca in njegovega zgodnjega odkrivanja. Rezultati tega projekta bodo pomagali oblikovalcem politik pri vključevanju presejanja na raka želodca v njihove prednostne naloge na področju zdravstvenega varstva.
Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., strokovni vodja pilotne raziskave 1 evropskega projekta TOGAS, je na novinarski konferenci poudaril, da je »največji problem, da 80 % okuženih z bakterijo H. pylori nima nobenega simptoma ali znaka bolezni, zato je zgodnje odkrivanje bakterije H. pylori ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za nastanek raka želodca in drugih s tem povezanih zdravstvenih težav. V pilotni raziskavi 1, ki bo vodi NIJZ, bo za odkrivanje in zdravljenje okužbe s H. pylori povabljenih 6.000 zavarovancev ZD Ljubljana. Pomembno je, da se vsi mladi, ki prejmejo vabilo, nanj tudi odzovejo.«
Pilotno presejalno testiranje na okužbo s H. pylori bodo v okviru projekta TOGAS izvedli v Zdravstvenem domu Ljubljana (ZD Ljubljana). V raziskavo bo vabljena skupina mladih odraslih (6.000 pacientov ZD Ljubljana v starosti od 30–34 let), ki jih bodo testirali na H. pylori in zdravili ob morebitnem pozitivnem rezultatu na okužbo. Potrjena in zdravljena okužba s H. pylori lahko pomembno izboljša zdravje in počutje posameznika, ki mu okužba povzroča različne želodčne težave. Ozdravitev okužbe s H. pylori pa dolgoročno v do 89 % zmanjša možnost nastanka raka želodca.
Strokovna direktorica ZD Ljubljana, Tea Stegne Ignjatovič, dr. med., spec., je na novinarski konferenci predstavila pomen sodelovanja ZD Ljubljana pri projektu TOGAS in dodala: »V ZD Ljubljana verjamemo, da projekti in raziskave v osnovnem zdravstvu ter uvajanje novosti pomembno povečajo kakovost in strokovnost zdravstvene oskrbe naših pacientov. Tako smo v dosedanjih projektih med drugim uspešno preizkusili izvajanje telemedicinskih storitev, uvedli smo laičnega svetovalca. V februarju 2024 bomo v sodelovanju z NIJZ pristopili k izvedbi prve mednarodne klinične raziskave v ZD Ljubljana pod imenom "Testiraj in zdravi Helicobacter pylori za preprečevanje raka želodca“. S to raziskavo bomo prvič v EU preizkusili program presejanja raka želodca s presejalnim testiranjem na bakterijo Heliobacter pylori.«
Pomembno je, da se vsi mladi, ki bodo prejeli vabilo za sodelovanje, odzovejo in sodelujejo. Le tako bomo prišli do podatkov in zagotovili manjkajoče znanje, ki temelji na dokazih ter bo nadalje uporabljeno za oblikovanje načrta in izvajanje ustreznega preprečevanja raka želodca po vsej EU.
* * *
Več informacij o projektu TOGAS najdete na: https://nijz.si/projekti/togas/
Projekt TOGAS je sofinanciran s sredstvi EU preko programa EU4Health v okviru agencije HaDEA (European Health and Digital Executive Agency).
Odziv ZD Ljubljana na stavko zdravnikov in zobozdravnikov
ZD Ljubljana spoštuje odločitev vsakega zdravnika in zobozdravnika, ki se odloči za stavko. Vsak zaposleni ima namreč pravico, da se stavki pridruži ali ne, pri čemer so vsakršni pritiski za ali proti odločitvi za stavko nedopustni. V času stavke je v ZD Ljubljana delovni proces organiziran v skladu z zakonodajo, kar pomeni, da morajo stavkajoči zdravstveni delavci pacientom zagotavljati nujno medicinsko pomoč, nego in oskrbo, med drugim poskrbeti za mlajše od 18. in starejše od 65. let (46. člen Zakona o zdravniški službi). Vsak zdravnik ali zobozdravnik v ZD Ljubljana, ki stavka, dela po zakonodaji in navodilih sindikata Fides. V večini primerov stavka poteka tako, da delo poteka upočasnjeno, do odpovedi terminov doslej v večini primerov ni prihajalo.
V ZD Ljubljana vsako legitimno stavko sprejemamo, menimo pa, da bi morala bolj kot plačo naslavljati pogoje dela v osnovnem zdravstvu. Prepričani smo, da tovrstna stavka ne bo rešila težav, s katerimi se v osnovnem javnem zdravstvu srečujemo, in sicer s težkimi delovnimi pogoji, ki zdravnike odvračajo od zaposlitev v javnih zavodih, predvsem zaradi velikih obremenitev in premalo kadra. V osnovnem javnem zdravstvu smo večkrat opozorili, da bi morali zdravnike administrativno razbremeniti, povečati privlačnost pogojev za delo (npr. kljub denarnemu dodatku za specializacijo iz družinske medicine se mladi za to specializacijo nič bolj ne odločajo), okrepiti timsko delo ipd., zato si želimo, da bi sindikat Fides skupaj z drugimi zdravniškimi organizacijami to vladi čimprej predstavil in da bi se za predlagane rešitve zavzemal vse do njihove izpolnitve.
Druga mednarodna znanstvena konferenca na primarni ravni v Sloveniji v organizaciji Zdravstvenega doma Ljubljana in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani
V Cankarjevem domu v Ljubljani se je končala 2. mednarodna znanstvena konferenca na primarni ravni ISCPC, ki jo je Zdravstveni dom Ljubljana organiziral skupaj z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Na predavanjih in delavnicah je sodelovalo več kot 140 udeležencev iz 16 različnih držav.
Konferenca ISCPC je osvetlila prave pristope za zmanjšanje obremenitve zdravstva in izboljšanje preživetja pacientov. Z bolj učinkovitim in pacientu prijaznim pristopom namreč povečamo varnost pacienta in njegovo dolgoročno zdravje, obenem pa dosežemo bolj varčno oskrbo. S pomočjo simulacijskega centra pa zdravstveno osebje postane še bolj kompetentno, samozavestno in učinkovito.
Glavne teme konference so bile:
- integrirana oskrba na primarni ravni
- kakovost in varnost medpoklicnega dela na primarni ravni
- trajnost in planetarno zdravje na primarni ravni
- medpoklicno izobraževanje in usposabljanje v zdravstvu s simulacijami in drugimi novimi pristopi
Na drugem tovrstnem mednarodnem znanstvenem dogodku na področju primarnega zdravstva v Sloveniji, so poleg domačih strokovnjakov sodelovali slavnostni govorniki profesor Robin Miller iz Velike Britanije, dr. Mieke Rijken iz Nizozemske, dr. Andrée Rochfort MICGP iz Irske in mag. zdr. nege Marit Vassbotten Olsen iz Norveške. Na konferenci so potekale tudi tri izkustvene delavnice, med drugim delavnica uporabe simulacij za integrirano oskrbo, ki jo je vodil David Halliwel. Predstavili smo uporabo virtualne resničnosti za preprečevanje zapletov in izobraževanje s simulacijami z visoko stopnjo resničnosti za bolj kakovostno in varnejšo primarno zdravstveno oskrbo.
Prof. Robin Miller: Socialno varstvo: manjkajoči del sestavljanke primarnega zdravstvenega varstva?
Zdravje posameznikov in skupnosti ne temelji le na ravni in kakovosti storitev primarnega zdravstvenega varstva, temveč tudi na širših dejavnikih, kot so kakovostna prehrana, finančna stabilnost, telesna dejavnost, varno stanovanje ter dostop do izobraževanja in zaposlitve. Vloga socialnega varstva je delo s posamezniki in skupnostmi, ki se soočajo z izključenostjo in neenakostjo zaradi dejavnikov, kot so dolgotrajna invalidnost in druge socialne okoliščine. Zato je skupno delo med strokovnjaki in službami primarnega in socialnega varstva ključnega pomena, če želimo izboljšati splošno blaginjo naših prebivalcev. V preteklosti je bilo takšno sodelovanje omejeno, kar je negativno vplivalo na kakovost oskrbe. Profesor Miller je predstavil izzive takšnega sodelovanja in možnosti za njegovo izboljšanje v prihodnosti.
Dr. Mieke Rijken: V osebo usmerjena integrirana oskrba za osebe z multimorbidnostjo: potrebe, modeli oskrbe in rezultati
Zaradi daljše življenjske dobe in dejstva, da večina starejših ljudi dlje živi samostojno, se strokovnjaki primarnega zdravstvenega varstva srečujejo z vse več (starejšimi) osebami z multimorbidnostjo. V nekaterih državah ima pomembno vlogo tudi prenos bolnišnične oskrbe v primarno zdravstveno varstvo.
Povečalo se je zavedanje, da (posamezni) programi obvladovanja kroničnih bolezni, npr. za obvladovanje bolezni srca in ožilja ali KOPB, ne izpolnjujejo celovitih potreb teh ljudi in lahko povzročijo razdrobljeno oskrbo. Zato se v številnih državah v primarnem zdravstvenem varstvu preizkušajo in izvajajo modeli integrirane oskrbe, osredotočeni na posameznika. To je zapleteno, saj zahteva drugačen način dela, tako z bolniki kot z drugimi izvajalci zdravstvenega in socialnega varstva. To pa zahteva druge vloge in strokovna znanja ter druge organizacijske in finančne modele. Prof. Mieke Rijken je razpravljala o prepoznavanju populacij multimorbidnih bolnikov z velikimi potrebami za integrirano oskrbo, osredotočeno na posameznika, in predstavila primere pobud na področju primarnega zdravstvenega varstva, namenjenih takšnim populacijam v evropskih državah. Razpravljala je tudi o trenutnih dokazih, na katerih temeljijo takšni pristopi.
Dr. Andree Rochfort: Pacienti, strokovnjaki, primarno zdravstveno varstvo in planetarno zdravje
Dr. Rochfort je predstavila nekatere koncepte in terminologijo, ki se uporabljajo na področju planetarnega zdravja. Raziskala je dejavnosti družinske medicine in primarnega zdravstvenega varstva z vidika planetarnega zdravja. Predstavila je praktične primere ukrepov, ki jih lahko v primarnem zdravstvenem varstvu izvajajo strokovnjaki in bolniki, opisala pa je tudi skupne koristi skrbi za naš planet, med oskrbo bolnikov.
Prof. Marit Vassbotten Olsen: Simulacijsko učenje v izobraževanju
Prof. Marit Vassbotten Olsen je na predavanju predstavila različne primere uporabe simulacije, ki se uporablja kot pedagoška metoda pri izobraževanju zdravstvenih delavcev - opazovanje pacientov, timsko delo s pacienti ali priprave s pomočjo programov virtualne resničnosti. Na koncu so udeleženci razmišljali o tem, zakaj je simulacija uporabna in pomembna učna metoda ter kaj pomeni za klinično prakso, varnost bolnikov in, kar je najpomembneje, za bolnika.
Omenjena konferenca je pokazala strateške usmeritve, kje lahko dajemo poudarek nadaljnjim ukrepom v slovenskem primarnem zdravstvu za boljše in kakovostno ukrepanje. Pokazalo se je tudi, da kljub dejstvu, da področje družinske medicine nima zakonsko financirane raziskovalne dejavnosti v okvirju terciarja kot druge klinične stroke, kljub vsemu doprinaša k znanosti. To je posebej pomembno zato, ker se ta dejavnost srečuje z najširšimi množicami pacientov, ki imajo od tega lahko koristi.
ZD Ljubljana bo v ponedeljek, 14. 8. 2023, zagotavljal zdravstvene storitve
V ponedeljek, 14. 8. 2023, bomo v ZD Ljubljana zagotavljali zdravstvene storitve, ki so bile za ta dan predvidene in na ta način izrazili svojo solidarnost s pacienti. Vsem zaposlenim, prizadetim v poplavah, njihovim svojcem ter tistim, ki želijo solidarnostno pomagati prizadetim, bomo omogočili koriščenje dneva solidarnosti, ki ga je vlada namenila za ta namen.
Naše enote bodo delovale od 7.00 – 19.00, in sicer:
- ZD Bežigrad, Kržičeva ulica 10
- ZD Center, Metelkova ulica 9
- ZD Moste, Prvomajska ulica 5
- ZD Šentvid, Ob zdravstvenem domu 1
- ZD Šiška, Derčeva ulica 5
- ZD Vič, Šestova ulica 10
- SNMP, Bohoričeva ulica 4 (okrepljena ekipa)
ZD Fužine, Preglov trg 14, bo deloval le v dopoldanskem času.
Z današnjim dnem pričela delovati prva ambulanta za neopredeljene zavarovane osebe v ZD Rudnik
V ZD Ljubljana - Vič-Rudnik, PE Rudnik, Rakovniška ulica 4, pričenja z današnjim dnem delovati prva ambulanta za neopredeljene zavarovane osebe, v kateri se bodo prednostno opredeljevali pacienti, ki so imeli v ZD Rudnik nazadnje izbranega osebnega zdravnika in imajo v tej enoti tudi svojo zdravstveno dokumentacijo. Opredeljevanje pacientov bo potekalo sprotno ob njihovi obravnavi zaradi zdravstvenih težav.
Ordinacijski čas ambulante za neopredeljene ZD Rudnik:
ponedeljek | 14.00 - 18.00 |
torek | 7.00 - 11.00 |
sreda | 14.00 – 18.00 |
četrtek | 14.00 – 16.00 |
petek | 7.00 – 11.00 |
Naročanje na pregled v ambulanti za neopredeljene paciente je obvezno. Vse informacije v zvezi s tem so objavljene na naši spletni strani.
Dodatne ambulante za neopredeljene se bodo v januarju odprle tudi v preostalih enotah ZD Ljubljana in v njih se bodo prednostno opredeljevali pacienti, ki so v teh enotah izgubili osebnega zdravnika. O pričetku odprtja preostalih ambulant in njihovem urniku bomo javnost sprotno obveščali.
Glede na število kadra, ki je na razpolago za delo v ambulantah za neopredeljene, sprva ne bomo mogli zagotoviti opredelitve vsem pacientom, ki so trenutno brez osebnega zdravnika. Ne glede na to pa bomo še vedno zdravstveno oskrbo zagotavljali vsem osebam, ki jo bodo potrebovali, in sicer v enotah, kjer so imeli osebnega zdravnika, torej v doslej že vzpostavljenih kroničnih, akutnih, administrativnih ambulantah in ambulantah za preveze ran. Vsem pacientom svetujemo, da recepte za kronično terapijo, napotnice za kontrolne preglede, naročilnice za medicinske pripomočke naročijo pravočasno (vsaj 10 dni pred iztekom), saj bodo administrativne storitve praviloma urejene v roku enega tedna od naročila in res vljudno prosimo, da to pacienti upoštevajo.
Ambulante za neopredeljene zavarovane osebe v ZD Ljubljana
V Zdravstvenem domu Ljubljana pripravljamo vse potrebno za organizacijo ambulant za neopredeljene zavarovane osebe. Ambulante bomo v enotah ZD Ljubljana začeli vzpostavljati, ko bodo urejene tehnične zahteve s strani ZZZS za opredelitev pacientov. V prvem koraku bomo odprli skupaj 7 ambulant v 6 enotah: Bežigrad, Center, Moste-Polje, Šiška in Vič-Rudnik. Urniki in druge pomembne informacije bodo objavljene na naši spletni strani. Prednostno se bodo v ambulantah za neopredeljene zavarovane oseb v posamezni enoti opredeljevali tisti pacienti, ki so imeli izbranega osebnega zdravnika v tej enoti in imajo v njej tudi svojo zdravstveno dokumentacijo.
Za delo v ambulantah za neopredeljene zavarovane osebe se je prijavilo 20 zdravnikov, ki so zaposleni v ZD Ljubljana in 19 zdravnikov zunaj zavoda. Glede na število kadra, ki je na razpolago za delo v teh ambulantah, sprva ne bomo mogli zagotoviti opredelitve vsem pacientom, ki so trenutno brez osebnega zdravnika, saj bomo lahko odprli omejeno število ambulant. Ne glede na to pa bomo še vedno zdravstveno oskrbo zagotavljali vsem osebam, ki jo bodo potrebovali (tudi tistim, ki nimajo zdravnika več kot dve leti), in sicer v enotah, kjer so imeli osebnega zdravnika, torej v doslej že vzpostavljenih kroničnih, akutnih, administrativnih ambulantah in ambulantah za preveze ran. Če bo Ministrstvo za zdravje ugodilo naši pobudi, da se v ambulante za neopredeljene zavarovane osebe lahko vključijo tudi upokojeni, sobni zdravniki, mlajši specializanti, zdravniki zaposleni na ZZZS in ZPIZ itd., bomo naše kronične in akutne ambulante preoblikovali v ambulante za neopredeljene zavarovane osebe, kot jih predvideva Ministrstvo za zdravje. V tem primeru se bodo pacienti seveda lahko opredelili dodatno v ambulantah za neopredeljene.
Vsem pacientom svetujemo, da recepte za kronično terapijo, napotnice za kontrolne preglede, naročilnice za medicinske pripomočke naročijo pravočasno (vsaj 10 dni pred iztekom), saj bodo administrativne storitve praviloma urejene v roku enega tedna od naročila in res vljudno prosimo, da to pacienti upoštevajo.
Število ambulant bomo povečevali, v kolikor nam bo kadrovsko to dopuščalo. Želimo poudariti, da se hkrati trudimo za zaposlitev novih zdravnikov družinske medicine, kar se nam zdi edina prava rešitev, da ima vsak pacient svojega osebnega zdravnika.
Začasna preusmeritev iz ZD Polje v ZD Fužine podaljšana do konca januarja 2023
Začasna preusmeritev ambulant Zdravstvenega varstva odraslih iz ZD Polje v ZD Fužine bo podaljšana predvidoma še do konca januarja 2023. V ZD Polje bodo delovale ambulante za obravnavo kroničnih bolnikov in ambulanta za preveze oziroma nego ran. Prav tako v ZD Polje še naprej ostajajo ambulante Zdravstvenega varstva šolskih otrok in mladine, Zobozdravstvenega varstva, Specialistične ambulante za čeljustno ortopedijo, Ambulanta za ustno higieno, Patronažno varstvo in Laboratorijska diagnostika. Za paciente, ki so ostali brez izbranega osebnega zdravnika v enoti Moste-Polje ali je le-ta bolniško odsoten, so v ZD Fužine še naprej organizirane dve akutni in kronična ambulanta. Prosim vas za potrpežljivost in solidarnost.
Za naročanje po telefonu lahko pokličete na telefonsko številko svojega izbranega osebnega zdravnika. V kolikor je le-ta odsoten, bo klic ustrezno, preko telefonske centrale, preusmerjen v triažno ambulanto. Dodatne informacije so na voljo na telefonski centrali ZD Polje (01) 58 64 900 in triažni telefonski številki (01) 58 64 950.
Za naročanje po elektronski pošti lahko pišete na dozdajšnje elektronske naslove za naročanje pri svojem izbranem osebnem zdravniku. V kolikor je le-ta odsoten, bodo sporočila v samodejnem odgovoru preusmerjena na skupni mail za naročanje: narocanje.zvo.polje@zd-lj.si.
Naročanje na obravnavo v ZD Fužine, kamor so začasno preusmerjene ambulante Zdravstvenega varstva odraslih (razen ambulant za obravnavo kroničnih bolnikov), bo mogoče tudi osebno v sprejemni pisarni zdravstvenega varstva odraslih od ponedeljka do četrtka med 7. in 19. uro ter v petek med 7. in 13. uro. Za informacije v ZD Fužine lahko pokličete na telefonsko številko (01) 54 72 800. Zaradi lažje organizacije dela priporočamo naročanje po telefonu ali po elektronski pošti. Odgovor na poslano elektronsko pošto boste, v skladu s triažnim postopkom in ugotovljeno stopnjo nujnosti, prejeli najpozneje v petih delovnih dneh.
V primeru življenjske ogroženosti pokličite 112.
Z morebitnimi dodatnimi spremembami vas bomo pravočasno seznanili na naši spletni strani.
Z novim načinom dela SNMP-ja se za bolnike ne spreminja nič
Sprejem bolnikov na urgenci v Ljubljani bo od 1. 9. 2022 tako kot doslej potekal v Splošni nujni medicinski pomoči ZD Ljubljana (SNMP). Po triaži oziroma opredelitvi nujnosti bolnika, s strani triažne medicinske sestre in zdravnika, pa bodo zelo bolni pacienti takoj preusmerjeni v UKC Ljubljana. Doslej smo vse paciente obravnavali v SNMP-ju, najbolj bolni so bili nato napoteni v UKC Ljubljana, kjer so morali skozi ponovni triažni postopek in dodatno obravnavo. Z novim načinom dela bo huje bolnim pacientom omogočena hitrejša pot do zaključene obravnave, odpusta v domačo oskrbo ali sprejema v bolnišnico, saj jim bo prihranjena najprej obravnava na SNMP in nato še obravnava v UKC Ljubljana, kot je to veljalo do zdaj, ko je bila za huje bolne (rumena kategorija) obravnava dvostopenjska. Vsi pacienti bodo obravnavani v skladu s strokovnimi priporočili.
Sprememba je torej v tem, da bodo bolj ogroženi in nujni bolniki že takoj obravnavani pri ustreznem specialistu in ne zaporedno pri več zdravnikih, preden pridejo do tistega specialista, ki ga potrebujejo, to pa je v nujnih stanjih izjemnega pomena. Bolniki se bodo izognili dvojnemu (ali celo trojnemu) čakanju na pregled in izvide pri različnih zdravnikih in podvajanju različnih diagnostičnih preiskav. Bolnika tako postavljamo v središče obravnave. ZD Ljubljana bo v enoti SNMP enako kot doslej opravljal vse storitve, ki jih je dolžan izvajati in bo zagotavljal čim hitrejšo in ustrezno oskrbo pacientom, ki iščejo pomoč na SNMP-ju. Noben življenjsko ogrožen pacient ne bo ostal brez takojšnje zdravstvene storitve. Skupni čakalni čas posameznega pacienta (prej v SNMP-ju in nato v UKC Ljubljana ali s triažo takoj preusmerjen v UKC Ljubljana) se ne bi smel podaljšati.
Metodologija urgentnih centrov je bila sprejeta že pred leti na nacionalni ravni. Splošni dogovor za leto 2022 je skladno s tem na novo definiral področja dela urgentnih ambulant UKC Ljubljana in enote SNMP v okviru ZD Ljubljana tako, da je za ZD Ljubljana definiral naslednja področja:
- Triažo
- VUZ – vozilo urgentnega zdravnika (izvajanje nujnih intervencij na terenu)
- VDM – vozilo družinskega zdravnika (izvajanje neodložljivih hišnih obiskov)
- Enoto za hitre preglede z ustrezno zgolj osnovno laboratorijsko diagnostiko (obravnava bolnikov, ki ne potrebujejo razširjene laboratorijske in druge diagnostike, praviloma modro-zelene triažne kategorije po Manchesterskem triažnem algoritmu)
- Dežurno službo (izvajanje dežurne službe s strani zdravnikov družinske medicine v času dežurne službe).
UKC Ljubljana pa ima definirane urgentne ambulante na področju internistike, infektologije, nevrologije, ki sodijo po metodologiji UC v Enoto za bolezni, poleg urgentnih ambulant na področju kirurgije, ki sodijo po metodologiji UC v Enoto za poškodbe.
Podpiramo odločitev UKC Ljubljana o prilagoditvi organizacije dela in smo prepričani, da bodo ustrezno izvajali program, ki so ga glede nujnih bolnikov dolžni izvajati v obsegu in na način, kot jim je določen. Kot terciarna ustanova imajo veliko znanja in strokovnosti, da bodo vsi huje bolni dobili takojšnjo oskrbo, počakali pa bodo tisti bolniki, ki to glede na triažni postopek lahko. V ZD Ljubljana zaradi velikega pomanjkanja kadra lahko zagotavljamo storitve v obsegu, ki ga pogodbeno moramo ter kadrovsko in strokovno zmoremo. Prav tako podvajanje pregledov in triažiranja ni v našem skupnem interesu, saj si za naše bolnike vsi želimo zagotavljati hitro in strokovno ustrezno obravnavo.
ZD Ljubljana oziroma enota SNMP je tako kot doslej pripravljena priskočiti na pomoč, v kolikor bi UKC Ljubljana izrazil tovrstno potrebo in željo, dokler v celoti ne prilagodijo dela.
Sum zlorabe v cepilnem centru ZD Ljubljana
V cepilnem centru ZD Ljubljana pri cepljenju proti covid-19 sledimo protokolu kot pri vseh ostalih cepljenjih, in sicer oseba pred cepljenjem izpolni in podpiše vprašalnik o zdravstvenem stanju in izjavo o privolitvi v cepljenje. Ob koncu cepljenja vsak cepilni tim koordinatorju cepljenja odda vprašalnike in na mapo zapiše število oddanih vprašalnikov.
Na določen dan cepljenja, ko smo v našem cepilnem centru beležili manjše število opravljenih cepljenj, je ena izmed 5 cepilnih ekip ob zaključku cepilnega dne na oddani mapi navedla za 1/3 večje število vprašalnikov od preostalih ekip. Preverili smo dejansko število vprašalnikov v mapi in ugotovili odklon med prejetimi vprašalniki in zapisanim številom vprašalnikov na mapi te cepilne ekipe.
Ob ugotovitvi odstopanj smo kontaktirali dotično osebo, ki ni znala pojasniti manka vprašalnikov. Cepilni center smo zaprli, onemogočili dostop zaposlenim, zavarovali vso dokumentacijo in zaustavili proces cepljenja.
Preiskali smo vso dokumentacijo in ker manjkajočih vprašalnikov nismo našli, se je pojavil sum, da bi lahko šlo za zlorabo. Iz tega razloga smo preverili tudi število vprašalnikov pri ostalih cepilnih ekipah tega dne, kjer odstopanj ni bilo. Dodatno smo preverili še dva druga cepilna dneva, ko je bila prisotna tudi dotična oseba in le pri njej smo ugotovili odstopanja. Skupno je na preverjene termine manjkalo 73 vprašalnikov.
Sum zlorabe smo prijavili policiji in odredili izredni strokovni nadzor, dotična oseba pa ni več zaposlena v zavodu.
Ob vsem tem nas v ZD Ljubljana izjemno žalosti, da se kjerkoli najde zdravstveni delavec, ki je kot tak zavezan strokovnim usmeritvam delati dobro za paciente in predvsem da z visoko moralno etičnimi normami vstopa na tak nivo funkcioniranja.
Obvezno naročanje na odvzem PCR brisa, izjema so le šolarji in dijaki s pozitivnim rezultatom na samotestiranju
Z današnjim dnem velja nov protokol PCR testiranja, ob tem pa opozarjamo, da je naročanje na odvzem brisa na Vstopni točki ZD Ljubljana (na parkirišču P+R Stanežiče) OBVEZNO.
Pacienti s pozitivnim rezultatom HAGT ali samotestiranja se na odvzem PCR brisa naročijo na telefonski številki 031 619 359 ali 031 619 255.
Pacienti, ki imajo simptome in znake okužbe covid-19, ostanejo v samoizolaciji na domu in kontaktirajo osebnega zdravnika za nadaljnja navodila.
Izjema so šolarji in dijaki, ki se jim za odvzem PCR brisa v primeru pozitivnega rezultata na samotestiranju, ni potrebno naročiti. Za navedeno populacijo odvzem PCR brisov poteka vsak dan od ponedeljka do petka med 7.30 in 9.30; ob ponedeljkih, sredah in petkih pa tudi med 12. in 14. uro.
Vsi, ki pridejo na PCR testiranje, naj imajo s seboj zdravstveno kartico in osebni dokument ter obvezno nosijo zaščitno masko.
- Odvzem PCR brisa po pozitivnem rezultatu samotestiranju v šoli - osnovnošolci in dijaki
- Odziv ZD Ljubljana na navedbe nacionalnega koordinatorja za logistični del akcije množičnega cepljenja zoper covid-19 v medijih na organizacijo cepljenja v zdravstvenih domovih
- Cepljenje proti gripi v ZD Ljubljana
- Znate izvajati temeljne postopke oživljanja?