Obvestila

Obveščamo vas, 

da bomo v Zdravstvenem domu Ljubljana v okviru pilotnega projekta za omejeno časovno obdobje pri dveh zdravnikih družinske medicine poskusno uvedli organizacijo strnjenega administrativnega dela na en dan v tednu.

Namen projekta je preveriti učinkovitost takšnega modela dela ter pridobiti podlago za oceno njegovih učinkov in presojo o morebitni nadaljnji uvedbi.

Pilotni projekt ne bo vplival na ordinacijski čas zdravnikov, dostopnost, obseg in kakovost zdravstvenih storitev.  Pričakujemo, da bodo z reorganizacijo dela zdravniki tako lahko namenili več časa osebnim pregledom.

Vljudno vas prosimo, da tudi v prihodnje recepte, medicinske pripomočke in drugo dokumentacijo naročate pravočasno, še pred potekom njihove veljavnosti.

Hvala za razumevanje in sodelovanje.

20260528 155444

Zdravstveni dom Ljubljana je 28. in 29. maja 2026 v Ljubljani gostil plenarni sestanek evropskega projekta RAPIDE (Regular and Unplanned Care Adaptive Dashboard for Cross-Border Emergencies). Srečanja se je udeležilo več kot trideset sodelavcev iz vseh partnerskih organizacij projekta.

Projekt RAPIDE, ki poteka v okviru programa Obzorja Europe, se ukvarja s pomembnim izzivom sodobnega zdravstva: kako v času večjih zdravstvenih kriz zagotoviti dostop do redne zdravstvene oskrbe. V času epidemij, naravnih nesreč ali drugih čezmejnih kriz so zdravstveni sistemi pogosto preobremenjeni, zato lahko pride do zamud pri obravnavi bolnikov, ki potrebujejo redno ali kronično oskrbo. RAPIDE razvija in preverja orodja, modele in pristope, ki bodo zdravstvenim sistemom pomagali bolje napovedovati potrebe po oskrbi, učinkoviteje razporejati vire ter po potrebi del oskrbe varno prenesti bližje pacientom – na primarni nivo, v domače okolje ali skupnost.

Namen plenarnega sestanka v Ljubljani je bil pregled dosedanjega dela, uskladitev nadaljnjih aktivnosti ter razprava o razvoju rešitev, ki bodo uporabne v različnih evropskih zdravstvenih okoljih. Ekipa Zdravstvenega doma Ljubljana je na srečanju sodelovala v vseh delovnih sklopih projekta, hkrati pa predstavila tudi svoje delo v okviru pilotne raziskave telemedicine, rezultate raziskav in fokusnih skupin ter izobraževalne module za hibridno oskrbo v primeru zdravstvenih kriz, namenjene zdravstvenim delavcem in menedžerjem.

Veseli nas, da so se gostje in gostitelji razšli z usklajenimi načrti in novo energijo za doseganje ciljev projekta. 

Več informacij o projektu si lahko preberete na spletni strani: www.rapideproject.eu.

Obveščamo vas, da je zobozdravnica Natalija Ahačič, dr. dent. med., prenehala z delom v ZD Ljubljana. Z izvajanjem zobozdravstvenega varstva v tej ambulanti bo v juniju pričela zobozdravnica Aleksandra Ilić, dr. dent. med, ki bo prevzela vse paciente Natalije Ahačič do 19. leta. 

Zavarovane osebe, starejše od 19. leta starosti, lahko izberejo osebnega zobozdravnika v Zobozdravstvenem varstvu odraslih. Seznam zobozdravnikov, ki še opredeljujejo nove paciente je objavljen tukaj

Za informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 01/555 39 01 vsak delovni dan med 7. in 12. uro.

nujnih primerih lahko pokličete informatorja v enoti Šiška na telefonsko številko 01/555 39 00. Usmeril vas bo k enemu od trenutno prisotnih zobozdravnikov.

Nujna stanja v zobozdravstvu so:

  • močan zobobol (nevzdržna huda stalna bolečina, ki traja več kot 24 ur in analgetik ne pomaga);
  • akutna infekcija (vnetje, ki se kaže kot oteklina, težje požiranje in odpiranje ust, zvišana telesna temperatura);
  • močnejša krvavitev po oralno kirurškem posegu, ki se sama ne ustavi po določenem času;
  • poškodbe (poškodba v področju zgornje in spodnje  čeljusti oziroma ustne votline)

Hvala za razumevanje.

V Zdravstvenem domu Ljubljana je 14. maja potekala zaključna konferenca projekta EUVECA z naslovom Interdisciplinarnost za vrhunske rezultate in varno prakso v zdravstvu. Ključni cilj projekta je bil pokazati, kako lahko poklicno izobraževanje in usposabljanje bistveno prispevata k pospeševanju inovacij v zdravstvenem sektorju ter k zagotavljanju njegove trajnosti tako na evropski kot tudi na regionalni ravni. Na projektu sta v Sloveniji sodelovala Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani in Zdravstveni dom Ljubljana.

Na konferenci so sodelujoči strokovnjaki predstavili nove pristope k usposabljanju zdravstvenih timov na primarni ravni. Ključna novica za paciente je po mnenju sogovornikov dejstvo, da takšna usposabljanja pomenijo hitrejšo, bolj usklajeno in varnejšo obravnavo z manj napakami in večjo verjetnostjo, da bodo v kritičnih trenutkih pravočasno deležni prave pomoči.

V uvodnem delu so sodelujoči strokovnjaki predstavili rezultate projekta, ki dokazujejo, da simulacijsko izobraževanje pomembno izboljšuje pripravljenost zaposlenih na zahtevne in nepredvidljive situacije v praksi.

»Dokazali smo razliko med uspešnostjo simulacij, izvedenih v raziskavi pred (54,99 %) in po usposabljanju (97,85 %), pri čemer je metoda usposabljanja s simulacijami dosegla izboljšanje za 42,86 % v skupini študentov zdravstvene nege (N = 20)« je dodal Uroš Zafošnik, vodja Simulacijskega izobraževalnega centra Zdravstvenega doma Ljubljana in povzel: »Sodelovanje v mednarodnem projektu EUVECA potrjuje, da Zdravstveni dom Ljubljana aktivno soustvarja evropski prostor vrhunskega zdravstvenega izobraževanja. V okviru projekta smo vzpostavili center odličnosti, ki se povezuje s še šestimi tovrstnimi centri po Evropi ter deluje kot del skupne izobraževalne platforme za prenos znanja in dobrih praks. Ključna dodana vrednost projekta je interdisciplinarni pristop – okoli pacienta povezujemo različne strokovnjake, od zdravnikov in medicinskih sester do socialnih delavcev in drugih profilov, kar omogoča celostno in kakovostnejšo obravnavo. Z razvojem in uvajanjem usposabljanj s simulacijami smo pomembno prispevali k večji usposobljenosti zdravstvenih timov in predvsem k večji varnosti pacientov. Rezultati jasno kažejo, da tak pristop deluje – uspešnost se je izboljšala za več kot 40 %, preživetje po reanimaciji pa smo dvignili z 21 % na kar 57 %.«

Osrednji del konference je bil posvet o interdisciplinarnem sodelovanju na primarni ravni, na katerem so sodelovali predstavniki zdravstvenih in drugih strokovnih organizacij. Razprava je bila usmerjena k iskanje konkretnih rešitev za boljše sodelovanje med različnimi poklici v zdravstvu ter v iskanje odgovora na vprašanje, kako takšne pristope sistemsko uvesti v vsakodnevno prakso. Sogovorniki so se strinjali, da sodobno zdravstvo ne more več temeljiti na posamezniku, temveč na usklajenem delu celotnega tima z različnih področij. Prav simulacijsko usposabljanje omogoča, da ekipe v varnem okolju vadijo na podlagi scenarijev zahtevnih situacij in s tem izboljšujejo komunikacijo ter se pripravljajo na realne izzive pri delu s pacienti.

Fotografija 3 okrogla miza
Z leve proti desni: Eva Vodnik, strokovna direktorica Zdravstveni dom Ljubljana, Lucija Rojko, sekretarka v Sektorju za kadre v zdravstvu na Ministrstvu za zdravstvo Republike Slovenije, Katja Ronchi, Socialna zbornica Slovenije, izr. prof. dr. Igor Karnjuš, Fakulteta za vede o zdravju, Fakulteta na Primorskem, izr. prof. dr. Petra Videmšek, Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani, višja predavateljica, mag. Barbara Donik, Fakulteta za zdravstvene vede, Univerza v Mariboru

Konferenca se je zaključila s sklepom, da je za dolgoročne izboljšave nujna sistemska podpora takšnim oblikam usposabljanja ter povezovanje izobraževalnih programov in strok. Cilj je, da tak način dela postane standard, kar bi pomenilo, da bodo pacienti deležni enako kakovostne in varne obravnave – ne glede na to, kdaj in kje vstopijo v zdravstveni sistem.

Spoštovani,

obveščamo vas, da se zobozdravstvena ambulanta Lucije Malovrh, dr. dent. med. s 7. majem 2026 seli v enoto ZD Bežigrad na Kržičevi 10. Sprememba lokacije ne bo v nobenem pogledu vplivala na opredeljenost pacientov, kar pomeni, da vsi pacienti ohranijo opredelitev pri svoji zobozdravnici, kot doslejOrdinacijski čas ambulante ostaja nespremenjen in je objavljen na spletni strani med Urniki in kontakti.

Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

Svetovni dan hipertenzije nas opominja, kako pomembno je, da prisluhnemo svojemu telesu in poskrbimo za zdrav krvni tlak. V Zdravstvenem domu Ljubljana bomo ta dan obeležili z jasnim ciljem – spodbuditi zavedanje o pomenu pravočasnega zdravljenja hipertenzije, preprečevanja njenih resnih posledic ter sprejemanja bolj zdravega življenjskega sloga.

Vsako leto zaradi visokega krvnega tlaka po nepotrebnem izgubimo več kot 10 milijonov življenj. A dobra novica je, da lahko že preprosta meritev pomeni prvi korak k zaščiti zdravja – in lahko reši življenje.

Maj je tudi mesec meritev, zato vas vabimo, da se nam pridružite v naših enotah, kjer bodo potekale meritve krvnega tlaka in svetovanja o zdravem življenjskem slogu.

Poskrbite zase danes – vaše srce vam bo hvaležno jutri.

Patient is being observed by doctor - measuring blood pressure

Meritve krvnega tlaka in svetovanje o zdravem življenskem slogu: 

ZD Center
4. 5. 2026, od 11.00-13.00, avla 
25. 5. 2026, od 11.00-13.00, avla 

ZD Bežigrad
11. 5. 2026, od 9.00-12.00, knjižnica Bežigrad
14. 5. 2026, od 8.00-11.00, ZD Bežigrad

ZD Moste-Polje 
22. 5. 2026, od 8.00-11.00

ZD Šentvid
12. 5. 2026, od 8.00-10.00

ZD Šiška
13. 5. 2026, od 9.00-11.00, avla

ZD Vič
28. 5. 2026, od 11.00-13.00, pri vhodu 

 

Locked shields 1

Na vaji kibernetske obrambe in strateškega odločanja Locked Shields 2026, ki jo organizira Natov center odličnosti za kibernetsko obrambo, je letos že šestič zapored aktivno sodelovala tudi Slovenija. Med udeleženci sta bila tudi predstavnika Zdravstvenega doma Ljubljana, Juš Černe iz Službe za IKT operativo in Nik Horvat iz Službe za IKT infrastrukturo.

Gre za eno največjih in najzahtevnejših vaj na področju kibernetske varnosti na svetu, na kateri je letos sodelovalo več kot 4000 strokovnjakov iz več kot 40 držav. Slovenska ekipa je že četrtič sodelovala skupaj z Italijo, prvič pa se ji je pridružila tudi Malta. Na vaji so sodelovali tudi predstavniki ameriške vojaške organizacije Colorado National Guard, ki deluje na ravni zvezne države Kolorado.

Tekmovalci, organizirani v različnih skupinah, so se soočili s približno 8000 kibernetskimi incidenti, ki so posnemali kompleksnost kibernetske obrambe v resničnem svetu. Vaja je vključevala dejavnike, povezane s strateškim odločanjem, pravnimi vidiki, kriznim komuniciranjem in strateškim načrtovanjem, letos pa tudi storitve v oblaku in volitve. Namen vaje je bil krepitev zmogljivosti kibernetske obrambe. Na vaji je letos tekmovalo 16 ekip, kar predstavlja sorazmerno veliko udeležbo držav in partnerjev ter dokazuje pomen vaje Locked Shields 2026 in njeno vlogo pri krepitvi mednarodnega sodelovanja. Vaja je omogočila izmenjavo najboljših praks, inovativnih strategij in skupno izboljšanje odzivanja na kibernetske incidente.

Locked shields 2

Sodelovanje na takšnih vajah pomembno krepi znanje ter izboljšuje pripravljenost na učinkovito odzivanje ob kibernetskih incidentih, kar je ključno tudi za varno in zanesljivo delovanje informacijskih sistemov v zdravstvu. Kibernetska varnost v zdravstvu je še posebej pomembna, saj vključuje zaščito občutljivih osebnih podatkov pacientov ter zagotavljanje nemotenega delovanja zdravstvenih storitev, ki so lahko ob morebitnih napadih resno ogrožene.

Vključevanje predstavnikov javnega sektorja (tudi iz zdravstvenih ustanov) v tovrstne mednarodne vaje omogoča prenos znanja v vsakodnevno prakso, krepi sodelovanje med različnimi deležniki ter izboljšuje celostno odpornost sistema na sodobne kibernetske grožnje.

S ciljem krepitve sodelovanja so na vaji v Sloveniji poleg državnih organov sodelovali tudi predstavniki gospodarstva, univerz ter mednarodni partnerji.

Nik Horvat
Foto: NATO Cooperative Cyber Defence Centre of Excellence (CCDCOE)

DOGODKI Best CPR Team evalvacija

Foto: Ana Lasič Simeunović / ZD Ljubljana

Novica, da je prisebni voznik ljubljanskega Kavalirja priskočil na pomoč osebi, ki je bila zaradi alergijske reakcije življenjsko ogrožena in ji s tem rešil življenje, nas je iskreno razveselila. Ponosni smo, da je voznik Dejan znanje, ki ga je v ključnem trenutku uporabil v resnični situaciji, pridobil lansko leto prav v Simulacijskem izobraževalnem centru Zdravstvenega doma Ljubljana. Večje nagrade za nas ne more biti. Na tak način Zdravstveni dom Ljubljana prispeva k večji varnosti skupnosti tudi na področju realističnega izobraževanja, ki dokazano rešuje življenja v praksi.

V minulem letu se je v Simulacijskem izobraževalnem centru Zdravstvenega doma Ljubljana in na njegovi izobraževalni platformi izobraževalo skupaj 3.922 udeležencev. Izobraževanja so potekala na področju nujnih stanj in reanimacije, paliativne oskrbe ter triaže.

V Simulacijskem izobraževalnem centru Zdravstvenega doma Ljubljana smo veseli vseh, ki razumejo, da znanje rešuje življenja in želijo s tem prispevati k varnejši skupnosti. Seznam izobraževanj si lahko ogledate na spletni strani Simulacijskega izobraževalnega centra Zdravstvenega doma Ljubljana in se prijavite po elektronski pošti.

Portal MojeDelo.com je tradicionalno podelil priznanja uglednim delodajalcem in po izboru več kot deset tisoč sodelujočih v raziskavi razglasil najuglednejše med njimi. Zdravstveni dom Ljubljana je bil v kategoriji Zdravstvo prepoznan za uglednega delodajalca.

Vse to nas navdaja s ponosom, saj letošnji podatki kažejo na pomemben premik med tistimi, ki iščejo zaposlitev. Kandidati namreč vse bolj iščejo stabilna in uspešna podjetja z jasno vizijo. Poleg priložnosti za razvoj in osebno rast za iskalce zaposlitve ostajajo v ospredju tudi kakovost, rezultati in dolgoročna perspektiva organizacije. Veseli nas, da Zdravstveni dom Ljubljana na trgu dela lahko ponuja vse to.

Strokovno tekmovalno srečanje Best CPR Team 2026, ki ga organizira Simulacijsko izobraževalni center Zdravstvenega doma Ljubljana, je bilo tudi letos pravi izziv za 11 ekip iz Slovenije, Severne Makedonije, Avstrije in Češke.

Foto Ana Lasič Simeunović scenarij 1 Foto Ana Lasič Simeunović scenarij 2

Ekipe, sestavljene iz zdravnikov, diplomiranih medicinskih sester, tehnikov zdravstvene nege ter študentov zdravstvenih in medicinskih fakultet, so se preizkusile v simulacijah zahtevnih kriznih situacij v zdravstvu. Te vključujejo obravnavo vitalno ogroženih pacientov, krizno komunikacijo znotraj ekipe ter s svojci in obravnavo hudo poškodovanih oseb. Tovrstna srečanja imajo pomembno vlogo pri usposabljanju zdravstvenih delavcev, saj omogočajo varno in strokovno vodeno učenje skozi realistične scenarije. S tem udeleženci krepijo timsko sodelovanje, samozavest in strokovno usposobljenost, kar prispeva k učinkovitejšemu in varnejšemu delu v praksi.

Na letošnje srečanje je bilo prijavljenih 11 ekip. Tekmovanje je letos prvič dobilo tudi mednarodno razsežnost, saj so poleg slovenskih ekip sodelovale tudi ekipe iz Severne Makedonije, Avstrije in Češke. Posebnost letošnjega dogodka je bila tudi vključitev novinarskih ekip, ki so sodelovale pri izvedbi scenarijev. Scenariji, s katerimi so se ekipe srečale, so bili na primer anafilaktični šok, septični šok, huda poškodba kolesarja, triaža na primarnem nivoju, srčni zastoj in komunikacija s svojcem poškodovanega.

Uroš Zafošnik, vodja Simulacijskega centra Zdravstvenega doma Ljubljana in vodja tekmovanja, je ob tem poudaril: »Čas je danes za vsakega izmed nas izjemnega pomena. Ključen je tudi pri simulacijah, v katerih se tekmovalci znajdejo – takrat, ko jih pacient oziroma v primeru tekmovanja simulator najbolj potrebuje. Takrat šteje vsaka sekunda. Ko rešujemo življenje, ne rešujemo le posameznika, temveč celotno družino – vse ljudi, ki jim ta oseba nekaj pomeni. Zato je izjemno pomembno, da komuniciramo strokovno, jasno in spoštljivo, da poznamo smernice in morda celo najbolj izmed vsega, da delujemo kot tim. Vse to zajema tekmovanje Best CPR Team.«

Posebej razveseljivo je, da se strokovnega tekmovalnega srečanja udeležujejo ekipe študentov, ki z udeležbo pridobivajo dragocene praktične izkušnje, svoje znanje pa nadgrajujejo tudi s pomočjo povratnih informacij. Točkovalni sistem dodatno spodbuja tekmovalni duh ter natančno in kakovostno izvedbo simulacij realnih primerov. Njihova udeležba hkrati potrjuje pomembno vlogo Zdravstvenega doma Ljubljana pri izobraževanju za delovanje v zahtevnih kriznih situacijah v zdravstvu s pomočjo visoko realističnih simulacij.

Letos se je zgodilo prvič, da sta bili zmagovalni ekipi dve. 76 točk sta zbrali ekipa Zdravstvene fakultete Novo mesto (številka 3) in ekipa Medicinske fakultete Univerze v Mariboru (številka 9). 

 Foto Ana Lasič Simeunović zmagovlana ekipa Novo Mesto   Foto Ana Lasič Simeunović zmagovlana ekipa Maribor

Zmagovalna ekipa Zdravstvene fakultete Novo mesto.     Zmagovalna ekipa Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. 

Udeležene ekipe:

Št. ekipe

Naziv

Država

1

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin

Slovenija

2

Fakulteta za zdravstvene vede Celje

Slovenija

3

Zdravstvena fakulteta Novo mesto

Slovenija

4

Zdravstvena fakulteta Novo mesto

Slovenija

5

Association of Medical Students – EMSA – Macedonia in Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete Skopje

Severna Makedonija

6

KUKies-IAM Linz

Avstrija

7

Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec

Slovenija

8

1st Faculty of Medicine, Charles University, Prague

Češka

9

Medicinska fakulteta Univerza v Mariboru

Slovenija

10

Medicinska fakulteta Univerza v Mariboru

Slovenija

11

Fakulteta za vede o zdravju, Izola

Slovenija

Vse fotografije: Ana Lasič Simeunović, Zdravstveni dom Ljubljana

Page 2 of 11